Valmarinke so gospe, ki ljubijo Istro, njeno narečje, umetnost in zabavo. In Valmarinke ravno danes praznujejo 20. obletnico svojega nastanka. Ob tej priložnosti vas ob 18. uri vabijo na prireditev v Zadružni dom Škofije, kjer se boste izvrstno zabavali.
Njihova zgodba o uspehu sega v leto 1997, ko so se tri prijateljice odločile, da gredo pogledat maškare. Ugotovile so, da ni nikjer nobene maske. “Ma kaj je tu za en pust brez nobene maske?” so se vprašale. Odločile so se, da si na pustni torek kar same nadenejo zanimive maske. Iz starih rjuh so napravile svoje prve obleke, ki so jih okrasile z listjem prave zelenjave. Sestavile so še zgodbo in Valmarinke so bile rojene.
“Naše veselje biti Valmarinke se je rodilo tistega pustnega torka, ko smo prav za to masko prejele tudi prvo nagrado. Tako smo vsako leto pridobile tudi nove članice in danes nas je skupaj z otroki 20. Še danes gremo vsako leto v času pusta od hiše do hiše, tako kot en bot, kjer nas ljudje radi sprejmejo in komaj čakajo na naš obisk,” nam je zaupala Valmarinka Anica Kocjančič.
Želja po ohranjanju kulturne dediščine
Valmarinke druži tudi velika želja po ohranjanju narečja, pristne istrske kulture in noše. Tudi njihovo ime izhaja iz starega istrskega zaselka Valmarin, saj so se prvotno tudi tam zbirale. Povedale so nam, da so njihova druženja, na katerih nastajajo vedno nove pesmi in skeči ter zanimivi kostumi in obleke, pristna in zabavna.
“Vedno skušamo stremeti k temu, da ohranjamo spomin na življenje nekdanjih istrskih žensk, zato tudi obujamo njihove poklice. V pustnem času gremo vsako leto na povorko, kjer prikažemo življenje žensk nekoč. Naša prva podoba mlekaric pa nas spremlja tudi na vseh ostalih nastopih,” je povedala Valmarinka Anica Vitez.
Za svoje delo so Valmarinke prejele tudi bronasto plaketo
Za svoje udejstvovanje na področju kulture in za ohranjanje pristnega istrskega narečja in kulture so letos Valmarinke prejele bronasto plaketo za izjemne dosežke na področju kulture, ki jim jo je podelila Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper.
Njihova posebnost so pesmi, ki jih pišejo popolnoma same, le melodije, na katere jih pojejo, so že znane. Vsako novo masko oplemenitijo tudi s hudomušno pesmijo v narečju.
“Besedila naših pesmi pišemo izključno same, dodamo pa jim melodije že znanih pesmi. Ker nobena od nas ne igra inštrumenta, smo se pred časom pogovarjale, da bi morda lahko obudile spomin na Maria Češlja iz Smokvice, ki je igral na češelj (glavnik) in se tudi same naučile igrati nanj,” je za eKoper povedala Anica Vitez.
Zgodbe, ki jih pripoveduje življenje
Od leta 2005 skupina deluje pod okriljem Kulturnega društva Istrski grmič. V okviru aktivnosti tega društva pripravljajo tudi kratke skeče za narečne večere in ostale prireditve.
“Zgodbe, ki jih pripravljamo, črpamo iz resničnega življenja, iz življenja, ki je bilo nekoč. Nastali so skeči K’šna fešta, Pri špini, S Tinjana se vidi v Por, Svetniki in perice, Sveti Primen, sveti Jemen in sveti Nemen, Taku je blo na Jelerjih in še mnogi drugi. Naš glavni cilj pa je, da so zgodbe, ki jih odigramo, poučne in predvsem zabavne,” so nam zaupale Valmarinke. *
Danes vas bodo v dvorani zadružnega doma Škofije ob 18. uri pričakale navihane Valmarinke, ki vam obljubljajo zabaven večer, poln smeha. Na odru se jim bodo pridružili še Hrušiški fantje, Oktet Aljaž in Rudi Bučar, zato tega večera nikakor ne smete zamuditi.
